[ Pobierz całość w formacie PDF ]
zabnih na0 ih rajnikov, kratkomalo odrekajo volilno pra-
vico.
Kje stoji kaj takega v ustavi? V ustavi stoji samo, da
voli lahko vsak, kdor je dovr0 il 21. leto, ako ne tii v kon-
kurzu ali v robiji tako se v cirilici pi0 e temnica.
V robiji ali temnici ne tii noben mrli kdor trdi
nasprotno, nima izobraenega pojma o katekizmu in
venosti.
Pa je gospodarska kriza vsepovsod in ne reem, da ni
morebiti kak mrli v konkurzu. Dobro: tak mrli naj se
ne pusti v skrinjico, dokler se ni astno poravnal z up-
niki na odstotke.
Vsem drugim pa, e so stari nad 21 let, gre po ustavi
volilna pravica in je teror, e se jim odreka in atentat in
Makedonija in ni lepo nikakor ne.
Za enske npr. pravi ustava, da se bo njih volilna pra-
vica 0 ele uredila s posebnim zakonom. enske je tedaj
0 e nimajo in jo bodo morebiti 0 ele dobile, ali pa je ne
bodo dobile kakor bo boja volja.
Za mrlie pa ustava tega ne pravi, zato je tem bolj jas-
no, da imajo enako volilno pravico kakor ivi.
Tako je tudi po0 teno in prav. Ako imajo verne du0 e
svoje dolnosti, da gledajo na nas iznad oblakov in na
onem svetu prosijo za nas in za na0 e grehe, alibog
221
PREERNOVE HLAE
BESeDA
naj se jim privo0 i vsaj ta skromna pravica in bo na0 a
kraljevina le pridobila na mednarodnem ugledu, im
ve bo 0 tela volivcev!
Dovolj je alostno, da se rajnki na0 i mrlii svojih
ustavnih pravic niso zavedali e poprej in se je 0 ele le-
tos zaelo med njimi razveseljivo gibanje. Toda bolje
sedaj kakor nikoli, kakor je rekel gospod, ki mu je glav-
na kontrola nakazala pokojnino 0 ele 5 let po smrti. In
kakor reeno, to re jako simpatino pozdravljamo niti
ne bo ostala brez posledic.
Kdo ve, kaj nam 0 e prinese prag bodonosti!
Morebiti bodo spo0 tovani volivci od onkraj grobov
stavili svoje zahteve za podporo pri volitvah in se bodo
stranke gotovo kosale, katera jim bo ve obljubila. Pa se
jim utegnejo obljubiti raznovrstne koncesije in razsvet-
ljena elektrina ura in podtajnik in nov tlak in proste
roke pod ru0 o in koalicijska pravica in 0 e kaka re na
raun reparacij to niso maje solze!
Mogoe pa je tudi, da ne bodo podpirali drugih
strank, ampak se bodo organizirali v svojo lastno stran-
ko in bi bili najmonej0 a stranka v dravi. In bi lahko
zahtevali vlado zase. In bo potem pri0 el reim vernih
du0 .
Kakor reeno estitamo in bilo sreno!
[ Jutro, 30. oktobra 1927 ]
222
PREERNOVE HLAE
BESeDA
O ljubezni, knjigi prirode in
krvavih tragedijah
jubezen je jako vana re in je ni le najtopleje pripo-
Lroati zasebnim krogom, nego je od velikega pome-
na tudi za javno ivljenje in dravo in razna ministrstva.
Npr. je e literama vrednost ljubezni jako velika v
poeziji, prozi in zlasti 0 e v drami. Marsikaterega litera-
ta sploh ne bi bilo ali bi bil jako piel, ako mu ne bi nu-
dila ljubezen trajnega in trpenega gradiva. Brez ljubez-
ni ne bi bilo ne dram, ne oper in bi se umetni0 ko delo-
vanje Narodnega gledali0 a moralo potem docela ome-
jiti na krize in redukcije.
Hvalevredno in koristno se ljubezen udejstvuje tudi v
trgovini in obrtu, npr. pri draguljarjih in v cvetliarnah
in pri bonbonih in v zdravstvu. Niti ni prezreti, da tudi
na sveto Cerkev kanejo vasih kake pare, kadar ljubezen
krene v podroje svetih zakramentov.
Skratka, vanost ljubezni je tolika, da mora biti nalo-
ga modre dravne politike, da o ljubezni pazno vodi ra-
une in jo podpira, 0 iti in pospe0 uje v okviru budetne
mogonosti.
223
PREERNOVE HLAE
BESeDA
Priznati je treba, da se je e dosedaj ljubezen dokaj
dvignila v na0 i kraljevini. Precej0 nje je in od dne do dne
0 e nara0 a 0 tevilo onih, ki v zakonu ive z ve izvoljen-
kami, v vsaki veroizpovedi z eno, 0 e ve pa je onih, ki
brez ozira na veroizpoved in zakon ljubezen uspe0 no
goje na ve strani. Javnost ne bi smela prezirati njih za-
sluge za ljubezen in bi se jim morala hvalena oddoli-
ti vsaj s kako cestno tablico. To pa zlasti zaradi spodbu-
de.
Kajti na polju ljubezni je mogoe storiti 0 e ve, nego
se je storilo do sedaj, in ne kae kriem rok poivati na
lovoru zaslug.
Le poglejmo v knjigo prirode, kolik0 no mero ljubez-
ni pozna ta knjiga! Njeni zgledi morajo tudi nam kaza-
ti pota in cilje.
Npr. vzemimo kroto.
Ni neznano mojemu peresu, da se krota pravilno pi0 e
krastavica. Toda ima krastavica hibo, da se kaj lahko za-
menja s krastavcem, ki v hrvatski zemlji pomenja kuma-
ro. Jako pa bi motilo smisel sledeih vrst, ako bi vrli i-
tatelj in lepa itateljica razumela kumaro, doim sledee
vrstice govore o kroti. Zato bodi izjemoma uporabljena
tudi ta beseda, kar naj izvoli slavni pravopis prizaneslji-
vo upo0 tevati.
Krota ali krastavica spada, kakor splo0 no znano med
manj olikane ivali. Vendar navzlic temu pa je njena lju-
224
PREERNOVE HLAE
BESeDA
bezen na tako izredni stopnji, da tudi nam lahko slui za
zgled.
Spomladi, e krastavica, namre krota, ne pa kuma-
ra, ljubi, ni je sile pod nebom, da bi jo mogla odvrniti od
ljubezni in ne pomaga ne lepa beseda ne grda niti ne sila
in teror: ljubezen krote pretrpi vse in vse premaga.
Naravoslovna veda je hotela preizkusiti silo te ljubez-
ni in je ljubeemu samcu z ostrimi 0 karjami hipno od-
strigla glavo. Odstrigla mu je glavo, z glavo mu je vzela
razum in voljo. Ljubezni pa mu z glavo ni mogla odstri-
i; vemi samec se ni izneveril svoji izvoljenki ne za hip
in je ni izpustil iz vroega svojega objema. Nasprotno
kdo ve, kako lepe poezije bi se mu bile rodile ba0 v onih
trenutkih, da je kos bil rnila in peresa.
Veda je bila preseneena.
O tolik0 ni meri ljubezni se ji niti v najdrznej0 em snu
ni sanjalo. Pa je stopila korak naprej in je odstrigla ide-
alnemu mladeniu 0 e obe prednji bedri.
Idealni mladeni iz rodu krastavic ni trenil z oesom.
Rahel nasmeh mu je zaigral po ostalem telesu in je de-
jal: Nista sprednji bedri tisto, kjer tli prava ljubezen,
in 0 e bolj goree je poljubil svojo druico. Njegovim
bridkim preizku0 njam 0 e ni bil konec. Spred njima be-
droma sta sledili 0 e zadnji dve. Toda glej! Ljubav se ni
ohladila ne za las.
225
PREERNOVE HLAE
BESeDA
Niti je niso mogle zatreti krute 0 karje, ko so mu sled-
nji odstrigle kar vse mo0 ke grodi in je ostala od nesre-
nega mladenia zgolj ozka rezina.
Mladi mo iz krastaviinega rodu, kolikor ga je 0 e
ostalo, ni mogel ne jesti ve ne piti, ne stati ne sedeti,
niti kakorkoli se ganiti niti ne misliti in hoteti, sploh ni
mogel nobene rei. Ljubil je pa le. Tolika je sila ljubez-
ni pri krotah ali krastavicah in si jo na0 a mladina na
Aleksandrovi cesti lahko vzame za zgled.
Juna0 kemu samcu na0 emu je privo0 iti iz vsega srca,
da mu je ginjena veda potem zopet nazaj prilepila od-
striene kose. Seveda je bilo toliko kosov, da se je zmo-
ta lahko primerila in se je glava prilepila vzad, zadek pa
[ Pobierz całość w formacie PDF ]