[ Pobierz całość w formacie PDF ]
komisa s prstom margarine, spro0 ãal govorne sposob-
nosti in splet gibov. Celice so zaãele oku0 ati slast Ïe po-
zabljenega zado0 ãenja, a jim je bila ta na mah odvzeta,
da so bile vse nemirne in nabrekle na preÏi, vse kakor
razprti kljuni 0 tevilnega ptiãjega zaroda. MnoÏica pa je
notranje celiãno slepo tavanje tudi pozunanjila, takó da
je bil prosti ãas pred napovedjo noãnega poãitka pre-
sledek, v katerem sta se paniãna vznemirjenost in to-
poglavo iskanje druÏila in medsebojno stopnjevala. V
takem hibridnem ozraãju so se lahko rodile razprave o
jedilnih listih, vroãiãne zamenjave ãetrtine, polovice,
celega kosa komisa za mahorke, pa besedna obraãuna-
vanja ali obraãunavanja brez besed. Táko je bilo tisto, ki
sem mu bil spotoma priãa, ko sem 0 el skozi sobo, pre-
den so se vzpeli na leÏi0 ãa. Videl sem samó skupino, ki
se je gnetla ob leseni steni med dvema pogradoma.
Njen molk sta spremljala topot bosih nog po deskah
197
NEKROPOLA
BESeDA
poda pa pridu0 eno dihanje. Bil je klobec skupnega na-
pora, ki se je tesnil in zgo0 ãeval sam v sebi, lesena ste-
na pa je bila samó zaslon, ki je branil, da bi se zdruÏe-
ne sile ne razpr0 ile. Zakaj v telesih ni bilo dosti moãi, a
suhi udje poostrijo pritisk, se zveriÏijo v koniãasto zmes,
v oglato go0 ãavo, da je trenje centripetalno strnjeno
nekje v sredi, a je hkrati 0 tevilãno razãlenjeno in vsena-
okoli razmnoÏeno. Gotovo je bil kak nem0 ki kapo, ki je
na delu pretepal do onemoglosti, pa je zdaj sam onemo-
gel in shiran obleÏal. Nagla sodba, pri kateri se ne zna0 a
ãlovek nad ãlovekom. Oblika zatrtja, ki je kolektivno,
samogibno, kakor strnjenost ãlove0 ke butare tukaj na
pa0 tnu zjutraj v temi, ko gre mraz skozi telo kakor sko-
zi re0 eto. A ni dobro biti priãa takemu prizoru. Ne gre za
to, ãe je ãlovek zasluÏil, da so ga strli ko stenico; a jaz bi
ga vendar pustil, naj izdihne sam. Res pa je, da je bila
tukaj zelo pomembna slamnjaãa, na kateri je tak zdelan
hudodelec leÏal in tako onemogoãal uniãenemu jetniku,
da bi si na njej opomogel ali vsaj v miru ugasnil. Zato se
je zgodilo, da si je kdo, ko reveÏi niso mogli v revier za-
voljo zasedenih slamnjaã, pomagal tudi z brizgljo, da je
spravil kakega starega malopridneÏa s sveta. In ti so ve-
deli, da bo, ãe bodo pri0 li v revier, po njih, pa so odla0 ali
do zadnjega. Postopek, kakr0 nega so uvedli esesovci in
njihovi asistenti. Injekcija etra ali bencina naravnost v
srce. Ali pa, ãe ni bilo drugega pri roki, vbrizg zraka v
198
NEKROPOLA
BESeDA
Ïilo, da je nastala embolija. Takó je telo, ki bi gotovo 0 e
tedne hiralo, naslednje jutro leÏalo na betonu wasch-
rauma. Slamnjaãa pa je bila na razpolago eni izmed
Ïrtev obsojenega biriãa. Veãinoma so bili seveda navad-
ni nem0 ki zloãinci, za esesovci najvi0 ja oblast. A jih je
bilo seveda tudi drugih narodnosti. Takó so nekega ve-
ãera v bloku tukaj sodili Poljaku. Obe0 al je obsojene jet-
nike. Spra0 evali so ga Belgijec, Poljaki, Franc pa je tol-
maãil. Da se je odloãil za to, ker je dobival dodatek hra-
ne, je rekel. Potem je rekel, da jih pravzaprav ni obe0 al,
ker so morali sami spodmakniti klado, na kateri so sta-
li. Pa ni bilo ãasa, da bi ga dolgo poslu0 ali, zato so ga s
kolom, a mu niso docela zlomili vratu, ker ga je skrãil in
se branil z rokami. Nakljuãje je hotelo, da je esesovec
ravno takrat pri0 el v blok, ker je nekoga iskal, in vpra0 al,
kaj je z njim, ki je bil povaljana kepa na podu. Pa je bil
takó zdelan, da je jecljal, in so oni razloÏili esmanu, da
je padel z gornjega leÏi0 ãa. Nevarnost je 0 la mimo, tiste-
ga nesreãnika pa je bilo konec ponoãi. Menda se je sam
obesil. Franc je bil zmeraj z njimi in vé veliko povedati
o motnem Ïivljenju v mraku dolgega lesenega bivali0 ãa.
O Italijanu, ki je imel kakor slepci na rokavu tri rumene
pike sredi ãrnega polja, a je menda zelo dobro videl. Se-
dèl je pred blokom in pletel volnene nogavice. O rus-
kem kahektiãnem bolniku, ki je otrpnil in je bil franco-
ski pomoãnik prepriãan, da je izdihnil, a se mu je zbu-
199
NEKROPOLA
BESeDA
dil kar na lepem, ko ga je Ïe poloÏil na beton. Tudi Franc
je doÏivel podoben prizor, ko je pomagal odnesti rajn-
kega v skladi0 ãe pod peãjo. Tam ga je bilo treba vzdig-
niti na kup. Ruski pomoãnik ga je prijel z dolgimi kle-
0 ãami okoli vratu, Franc pa za noge. Tedaj se je zavoljo
nove teÏe v enem izmed okostnjakov na kupu pretisnje-
ni zrak premaknil in u0 el skozi razprta usta, da je bilo,
kakor da je vzdihnil. âort, je rekel ruski fant, a sta oba
odhitela. Nekega dne pa, in ne vé, kaj ga je piãilo, je
Franc v skladi0 ãu za obleko sunil frak. Kdove koga so v
tem oblaãilu odpeljali v izgubljeni svet. A on, kakor da
se mu je zavrtelo, ga je oblekel in se prikazal v njem na
najvi0 jem pa0 tnu. Pred kuhinjo. Kakor da se je napil, se
je gibal v pogubljenem prostoru, se sam sebi reÏal, ma-
hal z rokami in priãakoval, da se bo sredi vesolja nekaj
sproÏilo, se razpoãilo in razletelo. A se mu je samó od
zadaj pribliÏal esesovec, katerega tisti trenutek ni priãa-
koval. Obrcal ga je in spodil. In imel je sreão, da se je
konãalo samó z brcami. Nekaj nujnega je esmana gnalo
stran, takó da se je zadovoljil s cebadami. In ko pripove-
duje, se Franc Ïivãno reÏi na divanu majhne sprejemni-
ce ob Ljubljanici. V filmu so prikazali tabori0 ãnika, ki se
obleãe v frak, pravi, gledalcem pa se zdi izmi0 ljeno. A jaz
sem se oblekel zares. Seveda je bilo na0 e okolje s pa0 tni
smrti drugaãno kakor tisto v filmu, pravi, vse drugaãe bi
bilo, ko bi posneli film na na0 ih pa0 tnih. In ima prav, a
200
NEKROPOLA
BESeDA
bi jih bilo treba obljuditi, te pa0 tne, ker ta bela gru0 ãnata
tla zdaj niã ne povejo. Seveda, Resnais je znal narediti,
da so govorili tudi nemi predmeti. A njegov Nacht und
Nebel, kakor je imeniten, je vendar preskop. Moral bi se
bolj poglobiti v to Ïivljenje oziroma v to smrt. Moral bi
jo Ïiveti. Îiveti smrt. A vpra0 anje je, ãe bi potem znal
gledati nanjo, gledati vanjo s filmskim oãesom. No, ãlo-
veku je vse mogoãe. Nekoã so pili vino iz lobanje pre-
maganca, drugi so premaganãevo glavo manj0 ali, jo
krãili. Evropec dvajsetega stoletja pa je hotel imeti loba-
njo na pisalni mizi, seveda tak0 no, ki je imela zdravo,
ãvrsto zobovje. âlove0 ke koÏe so v Dachauu visele, pri-
poveduje doktor Blaha, kakor perilo, ki se su0 i. Iz njih so
izdelovali tenko usnje za jahalne hlaãe, aktovke, copa-
te in uporabljali so jih za vezavo knjig. Zato, pravi dok-
tor Blaha, ni bilo zdravo, ãe si imel lepo koÏo. Njegova
knjiga pa je tristo strani dolga galerija razodetij. Res,
mislil sem, da sem kolikor toliko doma v tabori0 kih za-
devah, a sem ob takih priãevanjih pravi novinec. Mene
so bile samó oãi. Samó razprte oãi. V nobeno lagersko
skrivnost nisem vrtal. Ogibal sem se je kakor nevidne-
ga Ïarka, ki me lahko ugonobi. Ne vem, a v tem obna0 a-
nju je bilo gotovo nekaj pomanjkanja mo0 kosti, v tem
nagonskem omejevanju, v begu pred poslednjim spo-
znanjem. Bilo je kakor podalj0 an otro0 ki strah pred
temo. Hkrati pa nekaka otro0 ka zmoÏnost odmi0 ljanja.
201
NEKROPOLA
BESeDA
To je ãutil Ïe Leif, ko je bil dobre volje in me je prisrãno
pogledal. Moja odmaknjenost mu ni 0 la v raãun in ta-
krat me je spra0 eval o moji deÏeli. No, bil je stvaren ãlo-
vek. Kakor takrat, ko je prav na tem pa0 tnu poleti zbral
vse jetnike, da jih je pregledal in ocenil njihovo delovno
sposobnost. Sedel je za neprepleskano voja0 ko mizo in
dolga vrsta nagih teles se je razvijala pred njim. Delil jih
je v kategorije. Tretji in ãetrti je pripadel, kdor je bil shi-
ran ali drugaãe nesposoben. Takó naj ne bi bilo prepu-
0 ãeno nakljuãju, kdo naj bo izbran pri naborih za odhod
na delo. Zato je tisti, ki je lahko pokazal flegmono ali
[ Pobierz całość w formacie PDF ]